Hitri zajec se norčuje iz počasne želve, dokler ga ta ne izzove na tekmo. Ezopova basen o tem, kaj zmore vztrajnost.
Ezop · 4 min · bere Ana
Želva in zajec: besedilo pravljice
Po Ezopu, prosto po Townsendovem prevodu (1867).
Na robu velikega travnika je živel zajec, ki je bil najhitrejši tekač daleč naokrog. Imel je dolga ušesa in močne zadnje noge in bil je silno ponosen nanje. Vsako jutro je švigal čez travnik sem in tja, da se je kar kadilo za njim. Na istem travniku je živela tudi želva. Hodila je počasi, korak za korakom, in na hrbtu nosila svoj trdi, okrogli oklep.
Nekega dne je zajec pritekel mimo nje in se ustavil. »Joj, želva,« se je zasmejal, »kakšne kratke nožice imaš! In kako počasi lezeš! Preden prideš do konca travnika, bo že zima.« Druge živali so se zahihitale. Želva pa se ni prav nič razjezila. Tudi ona se je nasmehnila in mirno rekla: »Čeprav si hiter kot veter, zajec, te bom na tekmi vseeno premagala.«
Zajec je od smeha kar padel v travo. »Ti? Mene? Na tekmi?« je hlastal za zrakom. »To pa moram videti. Prav, pomeriva se!« Dogovorila sta se, da bo lisica, ki je bila pametna in pravična, izbrala pot in določila cilj. Lisica je malo premislila in rekla: »Tekla bosta od velikega hrasta čez travnik in skozi gozdiček do starega mlina ob potoku. Kdor bo prvi pri mlinu, bo zmagal.«
Na dan tekme so se pri hrastu zbrale vse živali s travnika. Lisica je dvignila tačko in zaklicala: »Pozor, pripravita se, zdaj!« Zajec je skočil naprej kot puščica in v hipu izginil za prvim grmom. Želva pa je počasi, a odločno stopila na pot. Korak, pa še en korak, pa še en. Ni se ozirala ne levo ne desno, gledala je samo naprej.
Zajec je bil kmalu že sredi travnika. Ozrl se je nazaj, a želve sploh ni več videl. »Ha,« si je mislil, »ta bo potrebovala ves dan. Kar malo si bom odpočil.« Ob poti je stala senčna jablana z mehko travo pod krošnjo. Zajec je legel v senco, si podložil tačke pod glavo in zazehal. Sonce je prijetno grelo, čmrlji so brenčali in kmalu je trdno zaspal.
Medtem je želva lezla naprej. Ni se ustavila niti za trenutek, čeprav so jo noge že bolele in ji je bilo pod oklepom vroče. Prilezla je mimo jablane, pod katero je zajec smrčal v senci, in ga ni zbudila. Potem je šla skozi gozdiček, čez mostiček in vse do starega mlina. Ko je prišla na cilj, so ji živali veselo zaploskale. Želva se je utrujeno, a zadovoljno usedla v travo, skrila glavico v oklep in malo zadremala.
Zajec se je zbudil šele, ko je sonce že zahajalo. Planil je pokonci in si pomel oči. »Tekma!« je zavpil in stekel, kar so ga nesle noge. Letel je čez travnik, skozi gozdiček in čez mostiček, da so mu ušesa plapolala v vetru. Ko pa je pritekel do mlina, je zagledal želvo, ki je že udobno dremala na cilju. Zajec je obstal in od sramu ni vedel, kam bi pogledal.
Od tistega dne se zajec ni nikoli več norčeval iz želvinih kratkih nog. Spoznal je, da sama hitrost ni dovolj. Kdor gre počasi, a se ne ustavi, pride prvi na cilj.
Želva in zajec: kratka obnova
Basen · Ezop
Zajec je bil najhitrejši tekač daleč naokrog in zelo ponosen na svoje noge. Nekega dne se je posmehoval počasni želvi, ki je nosila trd oklep in hodila korak za korakom. Želva se ni razjezila, ampak mu je mirno rekla, da ga bo na tekmi premagala. Zajec se je smejal, a izziv je sprejel. Pametna in pravična lisica je določila, da bosta tekla od velikega hrasta do starega mlina ob potoku.
Ob začetku tekme je zajec v hipu izginil izpred oči. Sredi travnika se je ozrl, a želve ni več videl. Mislil je, da ima dovolj časa, zato je legel v senco pod jablano in trdno zaspal. Želva pa je lezla naprej brez postanka, čeprav so jo bolele noge. Šla je mimo spečega zajca, skozi gozdiček in čez mostiček vse do mlina, kjer so ji živali zaploskale.
Zajec se je zbudil šele ob sončnem zahodu in stekel, kolikor je mogel. Ko je pritekel do mlina, je želva že dremala na cilju. Zajca je bilo zelo sram. Od takrat se ni nikoli več norčeval iz želve, saj je razumel, da hitre noge same še ne prinesejo zmage.
Književne osebe
- Želva: počasna, a vztrajna, mirno prenese posmeh in se ne ustavi, dokler ne pride na cilj.
- Zajec: najhitrejši tekač na travniku, ki je preveč ponosen in med tekmo zaspi.
- Lisica: pametna in pravična, izbere pot in določi cilj tekme.
- Živali s travnika: se zberejo pri hrastu in na cilju želvi zaploskajo.
Sporočilo
Kdor vztraja in se ne ustavi, pride do cilja, četudi je počasen. Ni lepo, da se posmehujemo drugim, in ni pametno, da se preveč zanašamo nase.
Vprašanja za pogovor
- Zakaj se je zajec posmehoval želvi?
- Zakaj je zajec med tekmo legel pod jablano?
- Kako je želvi uspelo premagati zajca?
- Pri čem ti pomaga vztrajnost, na primer v šoli ali pri športu?
